Vas Bač se lahko pohvali z kar nekaj zanimivostmi, med katerimi sta star vodnjak v središču vasi in spomenik padlim borcem ter spominska plošča narodnemu heroju Tonetu Tomšiču (9.6.1910 – 21.5.1942). V kraju je še cerkev Svete Ane, ki jo je v času med drugo svetovno vojno, poleg cerkva v Drežnici, Grahovem, Knežaku in Košani, poslikal slikar Černigoj Avgust (24.8.1898 – 17.11.1985). Vsako leto na praznik Svetega Štefana se ob vaški cerkvi zberejo ljubitelji konj, kjer poteka blagoslov le teh.
GRAD KALC
Dober kilometer zahodno od vasi Bač je na nizki vzpetini, nad izvirom reke Pivke, ostanek graščine Kalc iz 17. stoletja, kjer je živel in ustvarjal Miroslav Vilhar. Grad je dobil nemško ime po svojem graditelju, ki ga je sezidal v začetku 17. stoletja. Tamkajšnji kraj so že pred zidavo imenovali Nakalce, potem pa Kalc. Leta 1689 je Wolf Ernest pl. Steinberg prodal grad Hansu Adamu pl. Petengal, kasneje si ga je prisvojila kneginja Ausberg. Na gradu so ustanovili kobilarno, kmalu potem je postal lastnik gradu pesnik in narodni buditelj Miroslav Vilhar, ki je svoja najplodnejša leta preživel na Kalcu, tam je tudi umrl 6.8.1871.
Leta 1904 je Evgen Vilhar prodal Kalc sedmim kmetom iz Bača za 52.000 goldinarjev. Po 1. svetovni vojni začne grad razpadati. Že v razvalinah ga je kupil Urbančič Alojz iz Bača, ljubljanski arhitekt Osolin pa je 1939 restavriral grajski stolp. V novejši zgodovini je bil stolp še enkrat obnovljen, vendar pa so ga posamezni vandali poškodovali, tako da je KS Knežak leta 2010 končala z obnovo stolpa in utrjevanjem razvalin grajskih sten.
GRADIŠČE
Čas nastanka gradišč sega v srednjo bronasto dobo, nekako v leta 1500/1400 pred našim štetjem. Gradišča niso nastala naenkrat v določenem časovnem obdobju, ampak so jih gradili in dograjevali številni rodovi, verjetno tudi ljudstva različnega izvora, postopoma in skladno s potrebami in razvojem prebivalstva. Na obseg in obrambno moč obzidij in okopov je prav gotovo odločilno vplivala ofenzivna moč novih orožij hkrati z rastočo spretnostjo pri obdelavi novih kovin brona in železa. Gradišča so dograjevali preko železne dobe do prihoda Rimljanov. Največ gradišč je na območju Istre, Kvarnerskega zaliva, manj v notranjosti Slovenije. Gradišča so bila prva človeška strnjena naselja, bolj ali manj zavarovana z na suho grajenim zidom, nasipi in okopi. Grajena so bila na pretežno višinskih predelih vedno ob ali nad kakim pomembnim gorskim prelazom, križiščem ali pomembno prometno potjo. Oblika gradišč je prilagojena konfiguraciji terena, zato imajo največkrat okroglo obliko.
TUŠČAK
Tuščak je 786 m visok hrib, ki leži nad vasjo. Z vrha, na katerem se nahaja manjša skrinjica z žigom in vpisnim zvezkom, se nam odpre lep razgled na Brkine s Slavnikom (1028 m) v ospredju, proti zahodu na Nanos (1262m), na vzhodu pa proti Snežniku (1796m).